Prikaz objav z oznako Kuba. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Kuba. Pokaži vse objave

sobota, 22. februar 2014

DAIQUIRI


COJIMAR, KUBA

Cojimar je majhna ribiška vasica nekaj kilometrov vzhodno od Havane. Obiskali smo jo zadnji dan našega potovanja po Kubi...

Španska utrdba, danes v lasti kubanske vojske


Vasica sama po sebi ni nič posebnega, znana je predvsem zato, ker je tam nekaj časa živel pisatelj Ernest Hemingway. V čast njegovemu bivanju v tej vasici so mu Kubanci postavili medeninasti kip, ki naj bi bil narejen iz pretopljenih propelerjev starih bark, ki so jih darovali lokalni ribiči... 

Spomenik Hemingwayu v Cojimarju -
podobnost s Stalinom je zgolj naključna J
Ernest je imel v Cojimarju svoj priljubljen bar, od koder je opazoval morje in življenje tamkajšnjih ribičev... 



In prav življenje ribičev tukaj v Cojimarju ga je tako prevzelo, da je napisal danes svetovno znano delo Starec in morje.

Ne vem, ali je bilo krivo dejstvo, da smo zaključevali naše potovanje po Kubi, ali pa je bilo kaj drugega, ampak ta kraj je bil zame definitivno najbolj depresiven kraj na Kubi. Tudi domačini so se mi zdeli manj nasmejani in veseli kot drugod...


...pa še vreme je bilo slabo, pihalo je in morje je bilo pošteno razburkano...


Me sploh ne čudi, da je slavni Ernest pisal tako otožne zgodbe - kdo pa bi lahko v takem vzdušju napisal komedijo? Ni kaj, še dobro da si je te otožne depresivne dneve popestril s svojim najljubšim koktejlom, daiquirijem J. 

DAIQUIRI

POTREBUJEŠ:
4,5 cl belega ruma
1,3 cl limetinega soka
Čajno žličko sladkorja
Nekaj kock ledu

PRIPRAVIŠ:
Vse sestavine daš v blender in na hitrco zmiksaš. 



Daiquiri se praviloma postreže v pravem koktejl (martini) kozarcu, ampak na Kubi so pomembni rum, salsa in revolucija - vse ostalo je drugotnega pomena J. 


Salud! J



Več...

četrtek, 17. oktober 2013

LA CANCHANCHARA


TRINIDAD, KUBA


Trinidad, ja…. ko sem začela pisati to objavo, me je kar malo zasanjalo… ni kaj, Trinidad mi je bil zelo všeč. Kar je sicer nenavadno zame, saj mi prava turistična mesta po navadi niso prva izbira, ampak Trinidad… uh… J.

V Trinidad smo prispeli proti večeru, tako da je kopanje v Karibskem morju za tisti dan odpadlo (no, tako sem vsaj mislila J). Dogovorjeni smo bili, da gremo preveriti kubansko nočno življenje, zato sem se na hitrco preobleka in že smo bili na poti v center Trinidada.

Na trgu zraven cerkve je bilo nooooro! Kaj so ti salserji delali! Mi je bilo kar malo nerodno poskusiti tistih nekaj osnovnih korakov salse, ki jih znam… Ja, Kuba in ples, kaj naj rečem, saj se sploh ne da ubesediti… v glavnem, vroče in noro J. Preden smo se odpravili nazaj proti hotelčku, je bil čas še za eno hitro podtalno akcijo – ni kaj, Kuba je le dežela revolucije J. Naš vodič je namreč videl, da si zabave željna mladina še ne želi domov, zato je padel hiter dogovor – vsi skupaj gremo do hotela, potem pa gre »mlajša polovica« skupine nazaj v akcijo – kamor hodijo plesat domačini, je rekel vodič. Kot da nam je bilo treba dvakrat reči! J

Rečeno - storjeno… Parkiramo in se po eni čudni poti odpravimo za vodičem. Na eni strani kot neka zapuščena tovarna z razbitimi okni, na drugi strani živa skala. Žičnata ograja in nekaj domačinov, ki se smukajo sem in tja… OMG, kam mi to gremo? Malo se spogledujemo med sabo, stopimo čez luknjo v žičnati ograji in ob skali nadaljujemo pot. Usred ničega kar naenkrat ena odprtina v skali in en tip pobira vstopnino. Ok, še dobro da sem imela za sabo že nekaj koktejlov, drugače bi me bilo kar malo strah J. Plačamo, nato pa se odpravimo v notranjost… po nekih stopnicah navzdol… v jamo… WTF?? Ne se hecat… podzemna jama, noter pa diskoteka… zato se zunaj ni slišalo muzike… Carsko!!! Kaj takega pa še nisem videla!! Prava podzemna jama, noter samo podest, šank in disko kugla pritrjena v strop jame… Hahahahaha kako smo se smejali… Sami domačini in nekaj turistk, ki so jih domačini z različnimi nameni in interesi vzeli s sabo… Glasba – samo kubanska in štirikrat Gangnam style J. Kako drugače in kako carsko! Smejali in plesali ful!

Ko je bil čas za odhod, smo zunaj malo barantali za ceno taksija in se nato v šestdeset let starih avtih odpeljali nazaj do hotela … 

No, takšni izgledajo taksiji podnevi J

Ko sem že mislila, da ne more biti bolj perfektno, je nekdo predlagal, da se takšen dan (oziroma noč) mora nujno končati z nočnim kopanjem… in smo šli… seveda samo trije najbolj hrabri… ampak vsem ostalim je lahko prekleto žal… nočno kopanje v karibskem morju… ob polni luni… v čisti tišini… neprecenljivo! Btw… saj je jasno, da pravo nočno kopanje pomeni brez kopalk, ne? J

Plaža podnevi...

In plaža tam enkrat... kaj pa vem...
ne bi si upala ugibati ure 
J
P.S. zadnja fotka ni avtorska, jaz sem bila takrat sajvestekje J Mislim da jo je naredila Špela, ma nisem čist ziher... Če se kdo prepozna kot avtor in zahteva svoje pravice, naj mi javi J   

Naslednji dan (no, za nas je bilo to že čez dve uri po tistem nočnem kopanju) smo se po zajtrku odpravili nazaj v Trinidad, da ga vidimo še v dnevni svetlobi. Ampak o tem enkrat drugič J


LA CANCHANCHARA

V Trinidadu smo poskusili koktejl, ki ni prav zelo znan. Neupravičeno, bi rekla, ker ni slab! Ime je dobil po hiši, kjer je Cortez zbiral svojo vojsko napad na Mehiko in Azteke, danes pa na tem mestu stoji istoimenski bar z živo glasbo…


Glavne sestavine La Canchanchare so rum, limeta, med in voda, postrežejo pa ga obvezno v glinenem lončku:

Ja, res smo jih toliko spili J

POTREBUJEŠ:
3 žlice medu
6 cl belega ruma
4 cl limetinega soka
Led


PRIPRAVIŠ:
V glinenem lončku dobro premešaš med z belim rumom. Dodaš limetin sok in nekaj kock ledu ter uživaš J


Salud! J



Več...

nedelja, 8. september 2013

TROPSKA PITA


SANTIAGO DE CUBA, KUBA (1.DEL)



Tudi če sodiš med tiste ljudi, ki se težko nad čim navdušijo, te Santiago de Cuba ne bo pustil ravnodušnega. Morda po samem izgledu malenkost zaostaja za Trinidadom (gre za izključno mojo oceno, da ne bo pomote)... 




...ampak po temperamentu je daleč pred vsemi ostalimi kubanskimi mesti. Glasba v Casas de la trova, salsa in reggaeton kar na ulici... in fantje, drage moje, fantje tam so za prste obliznit! Pa kako plešejo! Uf! J 

V Santiagu je prebivalstvo bistveno bolj »črnsko«, kot drugod po Kubi. Razlog je v tem, da so včasih tukaj pristajale ladje, ki so vozile sužnje iz Afrike, in današnje prebivalstvo Santiaga je pravzaprav potomstvo teh Afričanov...

Santiago de Cuba je drugo največje kubansko mesto in leži na jugovzhodu otoka ob Karibskem morju. Iz zgodovinskega vidika gre za zelo pomembno mesto, saj je močno povezano z revolucijo, po kateri je Kuba tako znana. Kubanska revolucija se je namreč začela prav v Santiagu, in sicer 26. julija 1953 z neuspelim napadom Fidela Castra na vojašnico Moncada. Po tem neuspelem dejanju, ki je postavilo temelje za nadaljnji revolucionarni boj, je dobilo ime revolucionarno »Gibanje 26. julij«.  

Poleg tega v spomin na ta dogodek v Santiagu še danes poteka eden izmed najbolj znanih karnevalov na svetu, in sicer se začne vsako leto prav 26. julija. Meni karnevala ni uspelo videti, saj sem bila na Kubi novembra, sem pa bila v Muzeju karnevala, kjer hranijo karnevalske maske. Impozantno, res!


Tudi nekdanja vojašnica Moncada je danes spremenjena v muzej, zanimivo je, da je zunanjost te vojašnice/muzeja še danes polna lukenj od napada leta 1953, saj jih Fidel Castro v spomin na revolucijo ni pustil zakrpati: 

Tako je to – Kuba in revolucija gresta z roko v roki.

Vendar Santiago ni ostal znan po neuspeli revoluciji, saj je Fidel Castro 1. januarja 1959 naznanil zmago kubanske revolucije prav z balkona mestne hiše v Santiagu. Viva la revolucion! J



Na Kubo sem odpotovala le nekaj dni po orkanu Sandy, ki je žal pustil kar nekaj posledic tudi v Santiagu. Če dobro pogledate fotko katedrale, boste videli, da na vrhu zvonikov nekaj manjka... 


...poleg tega je park pred katedralo bil pred našim prihodom baje popolnoma v senci palm, ki jih je Sandy dobesedno izruvala. Tudi pokopališče Santa Ifigenija (o tem več v kateri izmed naslednjih objav) je bilo precej poškodovano in so ga v času našega prihoda že začeli obnavljati.

V orkanu Sandy je bil poškodovan tudi hotel, v katerem bi naj prenočili. Ampak ni panike, smo dobili nadomestnega kar v centru mesta! Carsko!
In prav v tem hotelu sem pri večerji za sladico dobila pito fantastičnega okusa J. Takole sem si jo pričarala doma:

POTREBUJEŠ:
ZA TESTO:
200 g mehke bele moke
100 g zmehčanega masla
1 rumenjak
30 g sladkorja
1 vanilin sladkor
2 žlici hladne vode
Ščepec soli
Noževa konica pecilnega praška
Malo nastrgane limonine lupinice
Nekaj kapljic limoninega soka

ZA NADEV:
1 mango
500 ml mleka
2 stroka vanilije
40 g sladkorja
2 jajci
15 g koruznega škroba
1 vanilin sladkor
Noževa konica kurkume

PRIPRAVIŠ:
Iz sestavin za testo zamesiš gladko testo, ga oblikuješ v kroglo in pustiš kakšno uro počivati v hladilniku.
Olupiš mango in ga na tanko narežeš na manjše koščke (če se vam bo ob tem opravilu zazdelo, da nimate pojma, kaj delate – potem ste na pravi poti J).

Testo vzameš iz hladilnika in ga na pomokani površini na tanko razvaljaš. Nato z njim obložiš dobro namaščen in pomokan pekač za pite premera 26 – 28 cm. Na večih mestih ga preluknjaš z vilicami in daš za približno 20 min v pečico, ogreto na 180 – 200 °C. Med tem v kozico naliješ mleko in pristaviš na ogenj. Vanilijeva stroka zarežeš po dolžini in z noževo konico postrgaš sredico. Sredico primešaš v mleko in dodaš še prerezana vanilijeva stroka. Pustiš, da zavre, odstaviš in odstraniš vanilijeva stroka.

Odvzameš približno štiri žlice vanilijevega mleka ter jih skupaj z rumenjaki, sladkorjem, vanilijevim sladkorjem in škrobom penasto umešaš. Vse skupaj dodaš vanilijevemu mleku, za bolj rumeno barvo dodaš še noževo konico kurkume in vse skupaj med stalnim mešanjem še enkrat zavreš.
Pustiš, da se ohladi (stalno mešaš, da se ne naredi skorjica) in dodaš še sneg beljakov.
Testo vzameš iz pečice in pustiš, da se malenkost ohladi. Nato na testo enakomerno naložiš koščke manga. Čez poliješ vanilijevo kremo in daš peči še za kakšnih 15 – 20 min na 180°C.



»Tropska pita« sem jo poimenovala zato, ker k vanilijevi kremi odlično paše katerokoli tropsko sadje. Lahko ga uporabiš tudi več vrst hkrati, na primer ananas, banane, mango… kombinacij je nešteto. 

Jaz sem v Santiagu poskusila pito iz papaje in vanilijeve kreme in moram priznati – je bistveno boljša kot ta z mangom. Zato sem malo pofirbcala in prišla do informacije, da je papajo možno dobiti pri nas v večjih centrih v decembru in januarju. Hmmm, morda pa si jo naredim pozimi namesto rojstnodnevne torte? J


Pa dober tek J



Več...

torek, 20. avgust 2013

PIÑA COLADA



TOPES DE COLLANTES, KUBA

Topes de Collantes leži na nadmorski višini približno 77o metrov v gorovju Escambray. Takoj zjutraj smo se s starimi ruskimi tovornjaki odpravili po blatnih gozdnih poteh do vstopa v narodni park Guanayara…



…kjer je bil najprej čas za prvi jutranji koktejl (ja, čisto zares, ne šparajo! J). Nato smo se z lokalnim vodnikom odpravili na krajši treking čez tropsko zelenje, do naravnih bazenčkov in džungelskega slapu.


V naravnih bazenčkih si se lahko fino ohladil, vendar je bil nujen vstop v »banzai« stilu – skočiš, nehaš dihat za pol minute, in potem je vse ok J. Prisežem – tisti, ki so se odločili za stopnice, so si vsi premislili J.



No, najbolj pogumni smo celo poprijeli za lijano in v stilu Tarzana skakali v vodo… Res, ob takšnih igračkah se hitro počutiš kot desetletnik J

PIÑA COLADA

Naj pojasnim nekaj v zvezi s koktejli – vse koktejle je mogoče dobiti kjerkoli na Kubi… In zakaj sem potem Piña Colado povezala s Topes de Collantes? Zaradi ananasa! Piña namreč pomeni ananas. In ko smo zapuščali narodni park Guanayara, smo se spotoma ustavili še na eni kmetiji – živijo v totalni revščini in dobesedno sredi ničesar...


...ampak tako dobrega ananasa, kot sem ga tam poskusila, nisem še nikoli… in to tista varianta – vzameš nož, greš na vrt, odrežeš ananas, olupiš, narežeš in ponudiš:


Ja, ananas raste iz zemlje in brez sadeža izgleda takole:


Btw.... poznate rožo bromelijo? Naj bi bila iz iste družine kot ananas.... Kvečjemu kakšna mrzla sestrična, bi jaz rekla... J

No, ko smo se z ruskimi tovornjaki vračali proti Topes de Collantes (ne, niso mi pustili voziti J), smo se ustavili ob cesti na eni stojnici, kjer so prodajali sadje, zelenjavo in nekaj domačih sladic. In tam sem videla nekaj, kar do tedaj sploh nisem vedela, da obstaja – divji ananas!

To je tole čudo:


Olupiš kar z rokami, znotraj je sadež belkaste barve in je res njami!

No, zdaj pa končno recept, ki ga čakate že od naslova objave naprej J. 

POTREBUJEŠ:
6 cl ananasovega soka
6 cl belega ruma
4,5 cl kokosove kreme (ne mleka!)
led
košček ananasa za okras
po želji kakav za posip

PRIPRAVIŠ:
Vse sestavine naliješ v blender napolnjen z ledom in zmiksaš. Preliješ v kozarec in okrasiš s koščkom ananasa.



Na Kubi sem doživela, da so nam Piña Colado namešali brez ruma, torej brezalkoholno. Potem pa so na šank postavili steklenico ruma in si si sam dolil, kolikor si hotel. Seveda smo se ful nazaj držali, yeah right J. 

Cheers J



Več...

sobota, 3. avgust 2013

MOJITO


HAVANA, KUBA


Ne samo Havano, ampak kar celotno Kubo, je težko opisati. Moraš jo doživeti. Njene barve, temperament, ležernost, raznolikost, neobremenjenost. Čeprav bi se ob slednjem verjetno komu zataknilo, ker tako neobremenjeno življenje na Kubi vseeno ni. Drug sistem (da ne bom politizirala, ker ni na mestu) in revščina. Dve valuti. Ena za lokalno prebivalstvo, druga za turiste. Ločene trgovine – ene spet za lokalne prebivalce, ki plačujejo z nacionalnimi pesi (tečaj je cca 1/24 USD) in druge za turiste, ki plačujejo s konvertibilnimi pesi (ali krajše CUC-i). 

V trgovinah za turiste je možno kupiti marsikaj. Seveda s CUC-i, ki pa jih lokalci nimajo. Da bi prišli do te valute, morajo nekako poslovati s turisti. In tako ni nič neobičajnega, da na Kubi zdravniki in odvetniki vozijo taksije in tako pridejo do konvertibilnih pesov. Druga varianta pa je seveda črni trg. Roko na srce, Kuba je en sam črni trg. Ampak je prav luštno – turisti pridejo do cenejših cigar in ruma, Kubanci pa do CUC-ov. In svet je takoj lepši J

Česa v Havani ne smeš zamuditi? Na prvem mestu krajev in zgradb, ki jih navajajo vsi vodniki: avenija Malecon, trdnjava Morro, Plaza de la Catedral, El Capitolio (replika Capitola v Washingtonu), Muzej revolucije, Trg revolucije, stara kolonialna arhitektura, stari del mesta, ki je pod Unescovo zaščito, muzej ruma Havana Club... 




Pa vendar se splača pokukati še malo izven okvirjev turističnih vodnikov, odkriti skrite ulice...

obiskati lokalne tržnice... 

spoznati prijazne domačine...

zaplesati salso na ulici...

se peljati s starimi avtomobili...

...in seveda poskusiti čim več koktejlov J. Večkrat J.

To make long story short (kar se tiče ruma in koktejlov) – rum je lahko različno staran. Za koktejle se uporablja nestarani beli rum ali pa recimo tri leta star rum. Bolj starani rumi se pijejo čisti, ker jih je za koktejle menda »škoda« J.
V muzeju ruma Havana Club so nam najprej predstavili proizvodnjo ruma, nato pa smo imeli še šnelkurz iz mešanja koktejlov.



MOJITO

POTREBUJEŠ:
3 cl limetinega soka
5 cl belega ruma
nekaj lističev mete
2 čajni žlički rjavega sladkorja
malo mineralne vode

PRIPRAVIŠ:
Limetin sok in rjavi sladkor daš v kozarec. Premešaš, da se sladkor raztopi. Dodaš lističe mete in jih potolčeš z lesenim kladivcem, da začnejo izločati aromo. Kozarec do vrha napolniš z ledom in nato čez njega priliješ rum. Na koncu dodaš še za požirek mineralne vode.

Cheers J 
Več...
Prejšnja objava Domov
 
GRIŽLJAJI SVETA Copyright © 2010 | Designed by: Compartidisimo