ASUAN,
EGIPT (1.del)
Po treh
dneh smo zapustili kaotični Kairo in se z nočnim vlakom odpravili v Asuan. Tam
nas je pričakal sonček, nebo brez oblačka, čistejši zrak, bistveno manj ljudi
in turistov ter prijaznejši in manj vsiljivi domačini. S tem nočnim vlakom je
povezana ena zanimiva anekdota, ki je marsikomu povzročila nekaj sivih las,
ampak – konec dober, vse dobro.
Takole je
bilo – nič hudega sluteči smo se vkrcali na vlak, se kolikor toliko udobno
namestili na »ležiščih« in se prepustili nočni vožnji razmajanega in
škripajočega vlaka. Kot rečeno, Asuan je naslednje jutro pozitivno presenetil,
prepustili smo se ritmu mesta in nikomur ni padlo na pamet, da bi se kaj preveč
javljal domačim v rodno Slovenijo. In ko smo čez kakšen dan vklopili telefone,
je bilo vse skupaj še bolj kaotično kot Kairo dva dni prej – v Sloveniji so namreč
poročali, da je nočni vlak iz Kaira v Asuan iztiril, bilo naj bi menda deset
mrtvih, mi pa vsi nedosegljivi na telefon. Verjamem, da je doma nastala panika,
ampak – hvalabogu za nas – je iztiril vlak, ki je odpeljal iz Kaira kakšnih 10
minut za nami, tako da je gospa s koso zamahnila le 10 minut stran od nas. Na
tem mestu sožalje tistim, ki so izgubili ljubljeno osebo na tem vlaku in še
enkrat iskreno opravičilo domačim – res nismo vedeli, kaj se dogaja!
Nisem čisto
ziher, če je na mestu, da povem vzrok iztirjenja tistega nesrečnega vlaka,
ampak ker je moj stil pisanja pač takšen kot je, in ker sva si s črnim humorjem
precej domača, bom vseeno napisala – vlak je iztiril, ker je na tirih stala
krava. Tako je, vsaj smeškota sem se vzdržala. Ali pa tudi ne J.
V Asuanu se
(vsaj po mojem) prvič začuti pridih mame Afrike. Živahno življenje ob Nilu in
vroč puščavski pesek na obeh bregovih sta tukaj kot eno...
Najprej smo si
privoščili umirjeno vožnjo s tradicionalno egipčansko feluko – lesena barkača z jadri, res umirjeno, luštno in pristno. Seveda spretni
egipčanski trgovci nikoli ne počivajo in tako smo tudi na feluki lahko kupovali
različen nakit iz kameljih kosti. Tudi ostale feluke enostavno začnejo pluti ob
tvoji feluki in Egipčani ponujajo svoje blago kar »iz krova na krov«. Seveda je
moja škatlica z nakitom od takrat dalje bistveno bolj polna, nisem si mogla
pomagati J. S feluko smo kruzali sem in tja po Nilu,
bolj kot ne v odvisnosti od vetra in spretnosti krmarja. Opazovali smo ljudi,
ki jim Nil še danes daje edini vir preživetja…
…se peljali
mimo hotela Old Cataract, v katerem naj bi živela Agatha Christie, ko je
napisala knjigo Smrt na Nilu…
Btw… ste
vedeli, da je bil mož Agathe Christie slavni britanski arheolog, ki je precej
izkopaval prav v Egiptu?
Ogledali
smo si botanični vrt na majhnem otočku sredi Nila, ki ga je ustanovil britanski
vojak Lord Kitchener, po katerem ima botanični vrt tudi ime...
Iz
botaničnega vrta smo se odpravili na drugo stran Nila, kjer smo »odkamelali« v
bližnjo Nubijsko vasico...
Nubijci so bili zame pravo doživetje! Uživala kot že dolgo ne!
Ampak o Nubijcih več v kakšni od naslednjih objav, Asuan je res pustil močan
vtis name.
Zdaj pa k hrani - hummus je zanimiv že zaradi fonetične povezave z eno drugo slovensko besedo, ne? J Pa brez skrbi, nimata nič skupnega... Hummus je ene vrste pomaka oziroma namaz iz čičerike in jo poznajo povsod na Bližnjem vzhodu...
HUMMUS
POTREBUJEŠ:
100 g
čičerike (prosim, ne tiste iz konzerve!)
2 srednje
velika stroka česna
Sok ½ limone
2 žlici
vode, v kateri se je kuhala čičerika
2 žlici
olivnega olja
1 žlica
tahinija (recept za tahini najdeš na koncu te objave)
Sol
Po želji
malo belega popra
PRIPRAVIŠ:
Čičeriko
čez noč namočiš, nato pa jo 45 minut kuhaš v rahlo osoljeni vodi. Ko je kuhana,
jo odcediš, daš v blender, dodaš še vse ostale sestavine ter zmiksaš v gladko
zmes.
Hummus lahko uporabiš na različne načine, jaz sem si privoščila takšno zdravo večerjo:
Pa dober tek J
0 komentarji:
Objavite komentar