KUSKUS Z ZELENJAVO, ROZINAMI IN LEŠNIKI

ASUAN, EGIPT (2.del)

V prvem delu zgodbe o Asuanu sem ostala nekje na kameli, če se ne motim. Na tisti kameli, ki me je peljala k Nubijcem…

Moram reči, da pot s kamelo ni ravno varčevanje s časom, ker po mojem peš prideš prej J. Je pa res, da precej prihraniš na energiji, saj ti ni treba (skoraj) nič migat, kar zna biti na tistih »skromnih« 40 stopinjah tudi pošteno olajšanje.

Nubijci imajo luštne majhne hiške, postavljene kar sredi peska - tal pravzaprav ni (hodiš kar po pesku), samo nekaj zidov ter tu in tam kakšna slamnata streha.

Postregli so nam s tradicionalnim hibiskusovim čajem, ki ga imenujejo karkade (naglas je na e-ju) in ga sladkajo tako, da bi lahko žlica pokonci stala J

Gospa nam je ponudila poslikavo rok in ni mi bilo treba dvakrat reči, da sem si eno omislila tudi sama. Pa ni panike, po dveh tednih se spere J.

Po obisku Nubijske vasi smo se odpravili v luštno gostilnico na obali Nila... 

…za predjed smo si privoščili pravega Nilskega krokodila…

…hecam se, samo fotka je s krokodilom… 
Čeprav, če malo pomislim, je bil tisti »chicken« res nekam hecnega okusa… J

Naslednji dan (in naš zadnji, preden smo zapustili Asuan), sva se sprehodila še po lokalni tržnici. Barantanja se po nekaj dneh v Egiptu že navadiš, domačini v Asuanu pa – kot že rečeno – so bistveno manj vsiljivi kot v Kairu. In tako lahko med sprehodom po tržnici celo uživaš, kar mi na Khan el Khaliliju v Kairu žal ni uspelo. Že v Nubijski vasi sem se navdušila nad njihovim tkanjem preprog in šalov…

…in tako me je očitno ta energija pripeljala tudi do trgovinice na tržnici, ki je prodajala takšne šale. Prodajalec je bil kakopak Nubijec, nekje najinih let, ki se je vsak dan s čolničkom pripeljal z drugega brega Nila, da si je prislužil nekaj denarja s prodajo preprog in šalov. 

Malo smo barantali, a se mi z nakupom ni prav nič mudilo, saj je precej navil začetno ceno. Kmalu naju je povabil v privat prostore na čaj, kjer se je začel nekoliko bolj sproščen pogovor, ki je daaaaaaleč presegel pogovor prodajalec-kupec. Če ne bi bili v muslimanski deželi, bi ob takšni debati padlo kar nekaj pivičk. Nubijec (žal sem pozabila njegovo ime), mi je bil zanimiv že zaradi svojih modernih dioptrijskih očal z Armanijevimi okvirji. Pač ponaredek, si mislim, a tipček (bil je simpatičen, ni kaj) začne razlagati, da je poročen z Italijanko, ki se je pred leti kot turistka potepala po Asuanu. Kljub temu, da sta poročena, živi ona še vedno v Italiji, on pa v Egiptu. Imata tudi hčerkico, ki živi z njo v Italiji, vsi trije pa se vidijo približno dvakrat na leto. Bili naj bi v fazi urejanja papirjev zanj, da bi se lahko odselil v Italijo, oče njegove žene pa naj bi mu uredil službo v nekem večjem avtomobilskem podjetju.  

Čeprav sodim med nepoboljšljive romantike, me je precej mučilo dejstvo, da je Nubijec večino časa pravzaprav govoril o tem, kakšno plačo bo imel v Italiji in naju spraševal, ali je to veliko ali malo ter kakšni so v Italiji življenjski stroški. O svoji ženi in hčerki pa je povedal precej manj.  Ne vem, ali gre pri tem za muslimanski moški način razmišljanja, ali pa mu je Italijanka predstavljala zgolj get-away ticket iz revnega Egipta. Žal se bolj nagibam k slednjemu. Kakorkoli, spila sva čaj, kupila sem tri šale, ki so kljub barantanju bili še vedno predragi, a ker sem nekako dvomila o njegovi zgodbi o 2500 evrih plače, ki jo bo prejemal v Italiji, sem plačala in šla svojo pot. Prav rada bi vedela, kako je s to zgodbo dandanes…

Ni kaj, vsak je svoje sreče kovač, jaz pa sem svoj majhen košček sreče tisti dan našla v lokalni trgovinici z začimbami J. In kaj vse sem kupila, uf J

Egipčanski žafran, egipčanski kari, tri vrste popra, peklenske mini čilije, karkade, suhe datlje in še en kup začimb, katerih imen se sploh več ne spomnim…

Če vam uspe najti pravo kombinacijo začimb, si lahko pričarate nekaj takšnega:

KUSKUS Z ZELENJAVO, ROZINAMI IN LEŠNIKI

POTREBUJEŠ:

150 g kuskusa

1 melancan

1 zeleno papriko

1 manjšo čebulo

Nekaj lešnikov

Malo rozin

Olivno olje

Sol in ostale začimbe po okusu

PRIPRAVIŠ:

V manjšem loncu ali kozici zavreš vodo, soliš in dodaš kuskus. Za 150 g kuskusa potrebuješ približno 1,5 dl vode. Med stalnim mešanjem pustiš vreti nekaj minut, nato odstaviš z ognja in pustiš v pokriti posodi še pet minut, da zrna nabreknejo.

Papriko opereš, odstraniš semena in narežeš na tanjše trakce. Melancan prav tako opereš, po dolgem prepoloviš in narežeš na tanjše rezine. Čebulo olupiš, prepoloviš in narežeš na tanjše kolobarje. V ponvi segreješ malo olivnega olja, dodaš papriko in melancane, priliješ malo vode (ne preveč) in še malo podušiš. Na koncu dodaš še rozine in lešnike. Vse skupaj dodaš kuskusu, premešaš, in to bi bilo to, če ne bi ostala še skrivnost »ostalih začimb«. Nimam pojma, katere vse začimbe so v kuskusu na sliki, po barvi in okusu bi rekla, da je kak egipčanski žafran, verjetno tudi malo njihovega karija, morda posušen peteršilj in malo popra. Pikantno ni bilo, tako da čiliji odpadejo. Malo eksperimentirajte, vsak po svojih željah in navdihu. Mislim da je kuskus z zelenjavo, lešniki in rozinami zanimiva, malo drugačna priprava kuskusa, ki je lahko odlična priloga ali samostojna jed.

Pa dober tek J