VEGI SARMICE

Pa smo tam! Letošnje leto še ni reklo zadnje, pa so praznične dobrote že terjale svoj davek! Mislim, da bo treba počasi malo prečistiti telo, pa saj je to gotovo tudi na vašem seznamu novoletnih zaobljub, a? J. Pa da vidimo, kako izgledajo takšne vegi detox sarmice... brez mesa, brez moke, samo zelenjava. Uh, kako neštajersko se sliši J 

POTREBUJEŠ:

1 glavo kislega zelja

ZA NADEV:

1 čebulo

1 česen

2 korenčka

cca 150 g ajdove kaše

Malo peteršilja

Malo olivnega olja

Sol, kajenski poper

ZA OMAKO:

Olivno olje

2 žlici mletega prosa

1 žlico paradižnikove mezge

Mleto papriko

Sol, kajenski poper

Čebulo in česen olupiš in sesekljaš na manjše koščke. Korenček prav tako olupiš, po dolgem prepoloviš in narežeš na kolobarje.

V ponvi segreješ olivno olje, na hitrco prepražiš čebulo in česen, toliko da postekleni, dodaš korenček in še malo prepražiš. Doliješ vodo in nekaj časa dušiš. Dodaš ajdovo kašo in zdušiš do mehkega. Malo pred koncem dodaš še sesekljan peteršilj.

Ko se masa malo ohladi, z njo nadevaš liste kislega zelja in jih zaviješ v sarmice. 

Iz navedenih količin dobiš 7-8 sarmic, kar pomeni, da ti ostane kar nekaj zelja (če ga želiš porabiti več, pač podvojiš maso za nadev).

Preostalo kislo zelje naribaš (ali narežeš na trakce) in z njim obložiš dno posode, v kateri boš kuhal sarmice. Na posteljico iz kislega zelja naložiš sarmice (naj bodo vse v eni plasti) ter jih preliješ z vodo. Malo posoliš, pustiš da zavre, in kuhaš približno uro in pol na zmernem ognju. Sarmic ne mešaš s kuhlo, ampak samo vsake toliko streseš posodo, v kateri se kuhajo, da se zelje slučajno ne prime na dno.

Pripraviš omako: v kozici segreješ malo olivnega olja, dodaš mleto proso, paradižnikovo mezgo, po okusu mleto papriko, sol in poper ter zaliješ z nekaj vode. Malo pred koncem kuhanja v lonec s sarmami priliješ omako, pustiš da prevre in skuhaš do konca.

Namesto zgoraj navedenih sestavin lahko za nadev uporabiš tudi proso (ki pa je nekoliko bolj pustega okusa), lečo, kuhano čičeriko, rjav riž, lahko tudi bolj pikantno začiniš, kakor ti pač v tistem trenutku odgovarja.

No, takole pa izgleda "mass production" ne-vege sarmic na božičnem sejmu v Budimpešti:

Bi lagala, če bi rekla, da ne izgledajo slastno J

Pa dober tek J

Več...

CHRISTMAS COLOURS CHEESECAKE

oziroma

VANILIJEV CHEESECAKE Z VIŠNJAMI

Tako je naneslo, da je bilo treba v enem vikendu pripraviti dve torti… Peace a cake… dobesedno J

Recepta ne bom pisala, ker je enak kot za vanilijev cheesecake z borovnicami – uporabila sem samo drugo sadje in dekoracijo. 

Možnosti na isto vižo je torej nešteto, uporabite domišljijo... ali pa sezonsko sadje, kar vam predstavlja manj napora J

Manjka samo še Uncle Santa J

Pa dober tek J

Več...

VANILIJEV CHEESECAKE Z BOROVNICAMI

Ideja za torto prihaja iz enega mariborskega športnega centra. Priznam, res samo ideja; izvedba in okus še namreč malenkost zaostajata J. Ampak ker je bila namenjena najboljši prijateljici, sem se res potrudila! Meni je bila dobra, ostalim pa – no, kdo bi pa sploh upal kaj reči? J  

POTREBUJEŠ:

ZA PIŠKOTNO DNO:

250 g maslenih piškotov (Albert)

20 g čokolade v prahu

40 g mletih mandljev

10 g rjavega sladkorja

1 čajna žlička cimeta

200 g masla

ZA NADEV:

500 g skute

250 ml smetane za stepanje

1 vanilijev jogurt (cca 150 ml)

Sok ene limone

15 g mletega sladkorja

1 strok vanilije

2 zavitka (40 g) želatine v prahu

ZA PRELIV:

200 ml borovničevega soka

250 g zamrznjenih borovnic

10 lističev želatine

Po želji nekaj sladkorja v prahu

PRIPRAVIŠ:

Tortni model premera 26 cm dobro namastiš ter dno in obod obložiš s peki papirjem.

V kozici raztopiš maslo. Odstaviš in počakaš, da se maslo nekoliko ohladi. V mešalniku zmelješ piškote, primešaš mandlje, čokolado, sladkor in cimet. Preliješ z raztopljenim maslom in vse skupaj dobro premešaš. Z maso obložiš dno tortnega modela, dobro pritisneš ob dno in daš hladit v hladilnik.

V posodi zmešaš skuto, vanilijev jogurt, sladkor v prahu, sok ene limone ter nastrgano sredico vanilijevega stroka. Primešaš en zavitek (20 g) želatine v prahu ter vse skupaj dobro zmešaš z mešalnikom. Če želiš, lahko za bolj rumeno barvo dodaš za noževo konico kurkume.

V ločeno posodo naliješ smetano za stepanje, dodaš drugo polovico želatine v prahu ter vse skupaj zmešaš z mešalnikom.

Smetano dodajaš skutini masi in vse skupaj dobro premešaš. Maso nato naložiš na piškotno dno, enakomerno razporediš in zgladiš. Ponovno postaviš v hladilnik, da se začne masa ohlajati in strjevati.

V kozico naliješ borovničev sok, dodaš zamrznjene borovnice in sladkor v prahu (količino sladkorja dodaš po okusu, lahko pa tudi izpustiš). Vse skupaj nekoliko segreješ, vendar masa naj ne postane vroča, da borovnice ne razpadejo. Lističe želatine za pet minut namočiš v hladni vodi, nato jih nekoliko ožameš in dodaš toplim borovnicam. Dobro premešaš, odstaviš borovnice z ognja in pustiš da se začne masa ohlajati.

Torto vzameš iz hladilnika, jo preliješ z borovnicami in postaviš nazaj v hladilnik (najbolje jo je pustiti v hladilniku kar čez noč). Ko se borovničeva plast strdi, odstraniš obod tortnega modela in peki papir ter torto poljubno dekoriraš.

Pa dober tek J 

Več...

TRADICIONALNI IRSKI BOŽIČNI KOLAČ

KILBEGGAN, IRSKA

Po zelenem vrtu Evrope sem se potepala čez prvomajske praznike leta 2011. Ko sta princ William in vojvodinja Kate dahnila usodni »da«, smo mi ravno degustirali enega od teh lepotcev:

(tiste NA šanku mislim J)

Čeprav ne sodim ravno med ljubitelje whiskeya, sem jih na koncu poskusila kar nekaj… in kar naenkrat so mi oranžnolasi Irci postali precej všeč J. Še sreča (ali pa nesreča, kak' pač gledaš J), da sem imela s sabo svojo varovalko, drugače bi danes morda živela nekje na Irskem in govorila »Feck it, I'm Irish« J.

Destilarna Kilbeggan stoji v istoimenskem kraju, skozi katerega se načeloma pelješ, če potuješ iz Dublina na vzhodni obali v Galway na zahodni obali otoka. 

Pot iz vzhoda na zahod te sicer pelje skozi nekaj čudovitih krajev...

...sam ogled destilarne v Kilbegganu pa je bil bolj kot ne dolgčas. Razen seveda sladkorčka na koncu z imenom degustacija J.

TRADICIONALNI IRSKI BOŽIČNI KOLAČ

Irskega božičnega kolača sicer na Irskem nisem poskusila (verjetno zato, ker ni bil božič J), mi je pa ta zamolkel okus po whiskeyu hitro obudil spomine.

POTREBUJEŠ:

150 g suhih marelic

100 g kandirane pomarančne lupinice v koščkih

150 g suhih fig

100 g suhih brusnic

100 g svetlih rozin

1 pomaranča

1 limona

150 g celih lešnikov

70 g mletih lešnikov

2 dcl whiskeya

100 g jedilne čokolade

1 čajna žlička cimeta

160 g masla

130 g sladkorja

1 vanilin sladkor

150 g moke

3 jajca

1 pecilni prašek

Ščepec soli

PRIPRAVIŠ:

Marelice in fige narežeš na manjše koščke in jih streseš v večjo skledo (pri figah odstraniš tisti trdi ostanek peclja). Dodaš brusnice, rozine in kandirano pomarančno lupinico. Na sadje naribaš lupino pomaranče in limone ter izstisneš njun sok in ga preliješ čez sadje. K sadju primešaš še cimet in whiskey ter pustiš stati čez noč. Suho sadje bo popilo večino tekočine.

Naslednji dan k sadju primešaš mlete lešnike, ki bodo popili še preostalo tekočino. Lešnike in čokolado na grobo nasekljaš. V skledi penasto umešaš maslo in sladkor ter vsako jajce posebej. Moko preseješ skupaj s pecilnim praškom in ščepcem soli ter primešaš k jajčni zmesi. Z žlico primešaš najprej namočeno sadje, nato pa še nasekljane lešnike in čokolado. Vse skupaj z žlico dobro premešaš.

Pekač za torte premera 28 cm namastiš in obložiš s peki papirjem. Vanj streseš maso za kolač in jo enakomerno poravnaš. Na vrh mase prav tako položiš peki papir, v katerega si prej naredil dve zarezi z nožem – s tem preprečiš, da bo kolač po vrhu preveč porjavel.

Pekač postaviš za 3,5 ure (ja, prav ste prebrali, ni tipkarski škrat J) v pečico, ki si jo pred tem ogrel na 150°C.

V teh urah se brzdaš in upreš vsaki želji, da bi odpiral pečico J. Raje uživaš v prijetnem vonju in si privoščiš kozarček pravega irskega whiskeya J

Pa dober tek J

In seveda cheers, kakopak J

Več...

PIŠKOTI Z OVSENIMI KOSMIČI, OREŠČKI, ČOKOLADO IN BANANAMI

Moji najbolj znani piškoti oziroma ena izmed variant piškotov z ovsenimi kosmiči. Za tiste zažgane, ki so mi uspeli za moj prejšnji rojstni dan, ne bom objavljala recepta, ker sem takrat zelo elegantno okrivila pečico J.

POTREBUJEŠ:

250 g masla

50 g rjavega sladkorja

2 jajci

2 vanilin sladkorja

1 čajna žlička cimeta

300 g moke

2 pecilna

250 g ovsenih kosmičev

150 g indijskih oreščkov

100 g jedilne čokolade

2 banani

PRIPRAVIŠ:

Maslo narežeš na manjše koščke in ga v ponvi počasi raztopiš. Dodaš ovsene kosmiče in cimet  in pustiš, da se vse skupaj ohladi ter da ovseni kosmiči popijejo čim več raztopljenega masla.

Indijske oreščke in temno čokolado na grobo nasekljaš (ne bit preveč fini pri tem – koščki naj ostanejo kar veliki, sploh čokolada, sicer se bo v pečici popolnoma stopila).

Jajci skupaj s sladkorjem in vanilin sladkorjem penasto umešaš. Dodaš na manjše koščke narezani banani (lahko jih tudi zmečkaš z vilicami, ampak mene ne moti, če ostane nekaj večjih koščkov). Moko preseješ skupaj s pecilnim praškom in jo dodaš jajčni masi ter vse skupaj dobro premešaš. Dodaš še ovsene kosmiče s stopljenim maslom, oreščke in čokolado. Vse skupaj z žlico na hitrco premešaš.

Na pekač, obložen s peki papirjem, s pomočjo dveh žličk oblikuješ kupčke velikosti oreha (kupčki naj bodo res majhni, ker se v pečici precej razlezejo), med njimi naj bo tudi dovolj prostora. Pečeš 15-20 min v pečici, ki si jo predhodno ogrel na 180°C.

Namig: ovsene kosmiče lahko tudi namočiš v vodi, jih pustiš nekaj ur in jih nato dobro odcejene dodaš masi. Masla v tem primeru seveda ne izpustiš, ampak ga penasto umešaš skupaj z  jajci in sladkorjem.

Pa dober tek J

Več...

KUSKUS Z ZELENJAVO, ROZINAMI IN LEŠNIKI

ASUAN, EGIPT (2.del)

V prvem delu zgodbe o Asuanu sem ostala nekje na kameli, če se ne motim. Na tisti kameli, ki me je peljala k Nubijcem…

Moram reči, da pot s kamelo ni ravno varčevanje s časom, ker po mojem peš prideš prej J. Je pa res, da precej prihraniš na energiji, saj ti ni treba (skoraj) nič migat, kar zna biti na tistih »skromnih« 40 stopinjah tudi pošteno olajšanje.

Nubijci imajo luštne majhne hiške, postavljene kar sredi peska - tal pravzaprav ni (hodiš kar po pesku), samo nekaj zidov ter tu in tam kakšna slamnata streha.

Postregli so nam s tradicionalnim hibiskusovim čajem, ki ga imenujejo karkade (naglas je na e-ju) in ga sladkajo tako, da bi lahko žlica pokonci stala J

Gospa nam je ponudila poslikavo rok in ni mi bilo treba dvakrat reči, da sem si eno omislila tudi sama. Pa ni panike, po dveh tednih se spere J.

Po obisku Nubijske vasi smo se odpravili v luštno gostilnico na obali Nila... 

…za predjed smo si privoščili pravega Nilskega krokodila…

…hecam se, samo fotka je s krokodilom… 
Čeprav, če malo pomislim, je bil tisti »chicken« res nekam hecnega okusa… J

Naslednji dan (in naš zadnji, preden smo zapustili Asuan), sva se sprehodila še po lokalni tržnici. Barantanja se po nekaj dneh v Egiptu že navadiš, domačini v Asuanu pa – kot že rečeno – so bistveno manj vsiljivi kot v Kairu. In tako lahko med sprehodom po tržnici celo uživaš, kar mi na Khan el Khaliliju v Kairu žal ni uspelo. Že v Nubijski vasi sem se navdušila nad njihovim tkanjem preprog in šalov…

…in tako me je očitno ta energija pripeljala tudi do trgovinice na tržnici, ki je prodajala takšne šale. Prodajalec je bil kakopak Nubijec, nekje najinih let, ki se je vsak dan s čolničkom pripeljal z drugega brega Nila, da si je prislužil nekaj denarja s prodajo preprog in šalov. 

Malo smo barantali, a se mi z nakupom ni prav nič mudilo, saj je precej navil začetno ceno. Kmalu naju je povabil v privat prostore na čaj, kjer se je začel nekoliko bolj sproščen pogovor, ki je daaaaaaleč presegel pogovor prodajalec-kupec. Če ne bi bili v muslimanski deželi, bi ob takšni debati padlo kar nekaj pivičk. Nubijec (žal sem pozabila njegovo ime), mi je bil zanimiv že zaradi svojih modernih dioptrijskih očal z Armanijevimi okvirji. Pač ponaredek, si mislim, a tipček (bil je simpatičen, ni kaj) začne razlagati, da je poročen z Italijanko, ki se je pred leti kot turistka potepala po Asuanu. Kljub temu, da sta poročena, živi ona še vedno v Italiji, on pa v Egiptu. Imata tudi hčerkico, ki živi z njo v Italiji, vsi trije pa se vidijo približno dvakrat na leto. Bili naj bi v fazi urejanja papirjev zanj, da bi se lahko odselil v Italijo, oče njegove žene pa naj bi mu uredil službo v nekem večjem avtomobilskem podjetju.  

Čeprav sodim med nepoboljšljive romantike, me je precej mučilo dejstvo, da je Nubijec večino časa pravzaprav govoril o tem, kakšno plačo bo imel v Italiji in naju spraševal, ali je to veliko ali malo ter kakšni so v Italiji življenjski stroški. O svoji ženi in hčerki pa je povedal precej manj.  Ne vem, ali gre pri tem za muslimanski moški način razmišljanja, ali pa mu je Italijanka predstavljala zgolj get-away ticket iz revnega Egipta. Žal se bolj nagibam k slednjemu. Kakorkoli, spila sva čaj, kupila sem tri šale, ki so kljub barantanju bili še vedno predragi, a ker sem nekako dvomila o njegovi zgodbi o 2500 evrih plače, ki jo bo prejemal v Italiji, sem plačala in šla svojo pot. Prav rada bi vedela, kako je s to zgodbo dandanes…

Ni kaj, vsak je svoje sreče kovač, jaz pa sem svoj majhen košček sreče tisti dan našla v lokalni trgovinici z začimbami J. In kaj vse sem kupila, uf J

Egipčanski žafran, egipčanski kari, tri vrste popra, peklenske mini čilije, karkade, suhe datlje in še en kup začimb, katerih imen se sploh več ne spomnim…

Če vam uspe najti pravo kombinacijo začimb, si lahko pričarate nekaj takšnega:

KUSKUS Z ZELENJAVO, ROZINAMI IN LEŠNIKI

POTREBUJEŠ:

150 g kuskusa

1 melancan

1 zeleno papriko

1 manjšo čebulo

Nekaj lešnikov

Malo rozin

Olivno olje

Sol in ostale začimbe po okusu

PRIPRAVIŠ:

V manjšem loncu ali kozici zavreš vodo, soliš in dodaš kuskus. Za 150 g kuskusa potrebuješ približno 1,5 dl vode. Med stalnim mešanjem pustiš vreti nekaj minut, nato odstaviš z ognja in pustiš v pokriti posodi še pet minut, da zrna nabreknejo.

Papriko opereš, odstraniš semena in narežeš na tanjše trakce. Melancan prav tako opereš, po dolgem prepoloviš in narežeš na tanjše rezine. Čebulo olupiš, prepoloviš in narežeš na tanjše kolobarje. V ponvi segreješ malo olivnega olja, dodaš papriko in melancane, priliješ malo vode (ne preveč) in še malo podušiš. Na koncu dodaš še rozine in lešnike. Vse skupaj dodaš kuskusu, premešaš, in to bi bilo to, če ne bi ostala še skrivnost »ostalih začimb«. Nimam pojma, katere vse začimbe so v kuskusu na sliki, po barvi in okusu bi rekla, da je kak egipčanski žafran, verjetno tudi malo njihovega karija, morda posušen peteršilj in malo popra. Pikantno ni bilo, tako da čiliji odpadejo. Malo eksperimentirajte, vsak po svojih željah in navdihu. Mislim da je kuskus z zelenjavo, lešniki in rozinami zanimiva, malo drugačna priprava kuskusa, ki je lahko odlična priloga ali samostojna jed.

Pa dober tek J

Več...

BELGIJSKI VAFLJI

BRUSELJ, BELGIJA

V Bruslju sem bila samo za pokušino, tako na hitrco, dokler smo čakali na let za Benetke. Šest uric v našem glavnem mestu – ravno dovolj, da dobiš prvi občutek o mestu, da vidiš fantka, ki lula, ter poskusiš pravi belgijski vafelj. In belgijsko pivo, kakopak J

V Bruselj sem prišla po treh tednih Afrike. Ker je bil november, je to pomenilo kakšnih petindvajset stopinj razlike, iz sonca v meglo, iz japonk v škornje. Dogovorjeni smo bili s Petrco, simpatično v Bruslju živečo Štajerko, da nas pelje na eno pošteno belgijsko kavo. Ko smo se za silo ogreli, smo si skupaj ogledali središče mesta (Grand' Place ali Veliki trg). Ta mestni trg velja za enega najlepših srednjeveških trgov na svetu. Jaz sem bila navdušena, res!

Najbolj veličastna na trgu je mestna hiša z 91 metrov visokim stolpom, na vrhu katerega stoji kip nadangela Mihaela, zavetnika mesta.

Nato smo nadaljevali pot do fantka, ki lula…

Uradno se imenuje Manneken Pis; če me ne bi tako zelo zeblo, bi se ob imenu nasmejala do solz J

O dečku, ki lula, kroži več različnih legend. Ena izmed legend pravi, da naj bi se sin bogatih plemičev v mestu izgubil. Oče ga je nekaj dni zaman iskal in ga našel ravno v trenutku, ko je deček lulal. Druga legenda pa pravi, da naj bi se deček polulal na vžigalno vrvico eksploziva in tako rešil mestno hišo pred porušenjem.

Kip dečka občasno oblačijo v različna oblačila, recimo v narodne noše držav članic ali pa v Božička v božičnem času. Se pozna, da imajo močno pivo J 

Pri »manekenu« smo se poslovili od Petrce in jo sami mahnili po mestu…

Sprehodili smo se skozi pokrite nakupovalne arkade, t.im. Galerije… 

...polne trgovinic s čokoladicami (ja ja, belgijska čokolada je super!) in luštnih kavarnic ter se namenili proti mestni katedrali…

Impozantna stavba, pa tudi notranjost ni švoh…

Belgija je kraljevina, zato je v glavnem mestu tudi kraljevi trg s palačo… 

Na drugi strani kraljevega trga je seveda velik park, da so se imela gospoda kje sprehajati...

Bruselj je nekako razdeljen na dva dela – stari del in novi evropski del. Najbolj znana stavba evropskega dela je prav gotovo stavba Evropske komisije…

Zeeeeehhhh, kako zaspan del mesta. Evrobirokrati so ali v pisarnah, ali pa spijo. Mi pa gremo poskusiti ta opevani belgijski vafelj J

POTREBUJEŠ:

6 dcl mlačnega mleka

85 g masla

1 vanilin sladkor

7 g suhega kvasa

2 jajci

75 g sladkorja

380 g moke

Ščepec soli

PRIPRAVIŠ:

V kozico naliješ mleko, dodaš maslo in na zmernem ognju malo segreješ, da se maslo stopi. Beljake skupaj s polovico sladkorja stepeš v trd sneg. V ločeni posodi stepeš rumenjake in drugo polovico sladkorja, dodaš mleko z maslom, moko, suhi kvas in ščepec soli. Na koncu na rahlo vmešaš stepen sneg beljakov. Počakaš, da kvas pokaže, kaj zna (masa naj naraste za ½).

Vaflje spečeš v pekaču za vaflje.

Zgodovina belgijskih vafljev naj bi segala v srednji vek, ko so jih še pekli tanke in hrustljave, podobne današnjim napolitankam. Obstaja več vrst belgijskih vafljev; ta, ki ga mi poznamo, pa je pravzaprav »bruseljski« vafelj, ki je pravilne pravokotne oblike, postreže pa se z različnimi nadevi – tradicionalno je zgolj posut s sladkorjem (tako ga jedo domačini), lahko pa se postreže z dodatki sadja, smetane, sladoleda, sirupov in seveda tekoče čokolade.

Mi smo si jih privoščili kar nekaj J

Z jagodami, smetano in tekočo čokolado:

 Z višnjami in smetano:

 Z banano, smetano in tekočo čokolado:

Prave kalorične bombe, ampak vredne greha. 

Pa dober tek J

Več...