GRIŽLJAJI SVETA: BRAMBORAČKA

BRAMBORAČKA

Praga, Češka

V Pragi sem bila letos že tretjič, ampak prvič me ni zeblo J. Prvi obisk Prage sega v daljni november 1997, ko smo takrat še dijaki 2. letnika odpotovali v Prago na »ekskurzijo«. Strogo učno naravnana zadeva, ampak ga ni profesorja, ki bi odkril in zaplenil vse zaloge alkohola, ki jih je horda žejnih in zabave željnih dijakov uspela prešvercati iz Slovenije J

Takrat je bilo v Pragi še vse »češko« - hotel je bil češki, varnostnik je bil češki, cene piva so bile noro češke… In imeli smo se noro dobro… Kakšnih 10 let kasneje sem obisk Prage ponovila in bila milo rečeno razočarana. Cene piva so nenadoma nehale biti češke in postale še kako evropejske… Hja, očitno sem mislila, da kokakolizacija ne bo dosegla Češke in da bo državica ostala večno taka, kot se je spominjam iz svojih »sweet sixteen« let…

Ob besedi Praga večina ljudi pomisli na Karlov most, Hradčane, Zlato uličko in astronomsko uro...

...tisti bolj za literaturo še morda na Franza (oz. Františka) Kafko, tisti bolj za risanke pa na Krtka J

(Zadnji dve fotki: internet)

In ker sem po duši revolucionar, se bo moja tokratna objava oddaljila od teh najbolj pogosto omenjanih turističnih znamenitosti Prage in se osredotočila na nekaj bolj »vstajniškega«. Pri tem pa bomo ponovili še dva odstavka iz srednješolskega učbenika za zgodovino (pišuka, ga nisem marala, uff… J).

PRAŠKA POMLAD

Praška pomlad je pravzaprav vsaka pomlad v Pragi J, ampak s politično-zgodovinskega vidika je praška pomlad obdobje politične liberalizacije na Češkoslovaškem v času sovjetske dominacije nad njo, ki se je začela že sredi 60-ih let 20. stoletja z namenom preobrazbe takratne stroge komunistične češkoslovaške države v t. im. socializem s človeškim obrazom - menda po zgledu Titove Jugoslavije.

Uradno se je praška pomlad začela januarja 1968, ko je dobila Komunistična partija Češkoslovaške novo, bolj liberalno usmerjeno vodstvo, generalni sekretar KP Češkoslovaške pa je postal priljubljeni reformist Aleksander Dubček.

Vendar so takratni sovjetski voditelj Leonid Brežnjev in češkoslovaški privrženci »trdega komunizma« menili, da proces reform močno presega meje tistega, kar se jim je zdelo sprejemljivo in dovoljeno, oziroma da grozi Čehom in Slovakom vrnitev v kapitalizem.

Praška pomlad se je končala, ko je avgusta 1968 Moskva v Češkoslovaško poslala tanke in oborožene enote "ljudskih demokratičnih armad" iz okoliških "prijateljskih in zavezniških držav", ki so praško pomlad zatrle.

Pri tem je bilo nekaj mrtvih in ranjenih, a predvsem zaradi zmede, ki je takrat nastala. Nekaj Čehov se je s kamni spravilo nad oklepna vozila, saj so bili prepričani, da jim bodo to spregledali in da se jim najbrž ne bo nič zgodilo.

Januarja 1969 se je študent filozofije Jan Palach na osrednjem praškem trgu Vaclavske namestí (Trg Svetega Vaclava) v znamenje protesta proti okupaciji zažgal in nato nekaj dni pozneje umrl.

Njegov pogreb 25. januarja 1969 se je spremenil v velike demonstracije proti režimu. Samozažigu Jana Palacha je v naslednjih mesecih sledilo še pet podobnih primerov. Med drugim se je mesec dni kasneje, 25. februarja 1969, na istem mestu sežgal študent Jan Zajíc.

BRAMBORAČKA

Krompirjeva juha revolucionarjev (to zadnje sem si gladko izmislila, se pa sliši bolj frajersko, a? J)

POTREBUJEŠ:

1 vejico peteršilja

2 žlici posušenih gob (seveda lahko tudi sveže, če je ravno sezona J)

1 strok česna

2 korenček

1 ščepec soli

1 manjši peteršilj

2 žlici moke

2 čajni žlički majarona

Malo gomolja zelene

2 žlici olja

3 večje krompirje

1 majhno čebulo

PRIPRAVIŠ:

Čebulo olupiš in drobno nasekljaš. Druge vrtnine očistiš in zrežeš na manjše kose. Gobe namočiš v vodo.

Na olju prepražiš čebulo in česen, dodaš moko in prepražiš do zlato rjave barve. Doliješ 1,5 litra vode, premešaš in pustiš, da zavre. Nato dodaš sesekljano zelenjavo, krompir in gobe ter kuhaš do mehkega. Po okusu začiniš s soljo, majaronom in sesekljanimi vejicami peteršilja.

Če si car, postrežeš v takšnem kruhovem hlebčku: