OTOK LIPARI,
SICILIJA
Otok Lipari
je del Eolskega otočja na severovzhodu Sicilije, ki so ga Grki poimenovali po
Eolu, bogu vetra. Poleg otoka Lipari, ki je največji, otočje sestavljajo še
otoki Salina, Vulcano, Filicudi, Alicudi, Panarea in verjetno najbolj znan
Stromboli.
Na otok
Lipari je možno priti iz pristanišča v Milazzu, od koder precej pogosto vozijo
trajekti. Ker se turistična sezona takrat še ni začela, je besedna zveza
»precej pogosto« očitno pomenila nekaj drugega, kot bi človek pričakoval J.
Zadnji
trajekt naj bi peljal na Lipari ob sedmih zvečer. Za vsak slučaj sva bila tam
že ob petih popoldan. Greva kupit karte in prodajalka pravi, da pelje trajekt
samo ob devetih zvečer. Ko vprašam zakaj, če je kaj narobe s trajektom, dobim
odgovor, da ni nič narobe, ampak so se pač tako odločili. No special reason. Pritisk mi začne naraščati čez damsko mejo in še dobro
da vskoči Andrej, drugače bi poleg angleških in italijanskih besed lahko slišali
tudi kakšno krepko bosansko J.
Ni kaj, po hladnem hmeljevem napitku so se glave
ohladile in tegobe so bile pozabljene. Pa pustimo za zdaj ob strani dejstvo, da
sva se tako zasedela, da sva na koncu skoraj zamudila tisti trajekt ob devetih J. Se zgodi J. Na Lipari sva v glavnem prispela. Po temi, ma nima veze...
Kljub precej turistični destinaciji se mi je Lipari zdel miren otoček. Na pečini nad pristaniščem se dviga trdnjava še iz normanskih časov, pa tudi stolnico in arheološki muzej se splača obiskati.
Na otoku Lipari je poleg
turizma ena najpomembnejših panog lomljenje lehnjaka. Le
tega je toliko, da ga naplavlja na plaže in ga prodajajo kot spominke v
trgovinah. Zaradi njegovega prahu na morskem dnu se morje obarva od turkizne do
svetlo smaragdne barve.
CANNOLI
»Leave the
gun. Take the cannoli.«
(iz filma Boter J)
Cannoli je
najbolj tipična sicilijanska sladica, ime pa naj bi prihajalo iz besede 'cannolo',
kar pomeni majhna tuba. Cannolije je seveda možno dobiti kjerkoli na Siciliji,
ampak slaščičarna na otoku Lipari mi je ostala najbolj v spominu. Ime sem sicer pozabila, stoji pa ob 'glavni' ulici čez center mesta in ima zasoljene cene,
ampak vrhunske cannolije. Priporočam J
Za tiste
bolj pogumne (ali pa bolj radovedne, kakor se vzame) pa še recept.
POTREBUJEŠ:
150 g moke
15 g
grenkega kakava v prahu
20 g masla
1 jajce
270 g
sladkorja
1 žlica
marsale
1 žlica
koruzne moke
1 kozarec
mleka
500 g
rikote
Čokoladne kapljice
Sesekljane pistacije
Sladkor v
prahu za posip
Olivno olje
PRIPRAVIŠ:
Najprej
pripraviš testeni ovoj: moko, kakav, maslo, jajce, marsalo in približno 40 g sladkorja
zamesiš v gladko testo. Testo pustiš stati kakšno uro, potem pa ga na tanko
razvaljaš in izrežeš kvadratke cca 12x12 cm. Kvadratke testa oviješ diagonalno okoli
ognjevarnih tulcev in jih na vogalčkih stisneš skupaj z vlažnimi prsi, da se ne
razlepijo.
Testo zlatorjavo
ocvreš v vročem olju. Ko se ohladi, testo previdno snameš s tulcev.
Žlico
koruzne moke zmešaš z mlekom, nato pa skupaj z rikoto in preostalim sladkorjem zmiksaš
v gladko zmes. Primešaš še čokoladne kapljice in sesekljane pistacije. Z zmesjo
napolniš testene tulce. Vsak cannoli okrasiš še z nekaj sesekljane pistacije in
potreseš s sladkorjem v prahu.
Glede
recepta za cannolije imam nekaj opomb:
* Original
recept pravi, da je potrebno v rikoto primešati tudi na koščke narezano kandirano bučo. Jaz sem na lastno odgovornost to sestavino izpustila.
* Meni
osebno so cannoliji boljši, če v nadevu ni čokoladnih kapljic.
* Marsala je italijansko desertno vino, ki izvira iz sicilijanskega mesta Marsala. Pri nas ga je možno dobiti v večjih centrih.
* Tulce za testeni ovoj se dobi nekje tam kjer dobiš tulce za šamrole. Ampak previdno - večina teh tulcev je malo konusnih - poiščite tiste, ki niso J
No,
takšne cannolije pa imajo v tisti slaščičarni na Lipariju. Njamsi J
Pa dober tek J
0 komentarji:
Objavite komentar